Zeicahdah Jesuh cu Pathian “Fater” tiah auh a si? (1)
Zeicahdah amah cu “Bia” tiah auh a si? (1)
Zeicahdah Jesuh cu minung in vawlei ah a rat? (2-4)
Zeicahdah khuaruahharnak thil a rak tuah? (5)
Zeidah Jesuh nih a rauh hlan ah a tuah cang lai? (6)
1. Jesuh cu vawlei i a rat hlan ah vancung ah thlarau minung pakhat in a rak um. Amah cu Pathian ser hmasa bikmi a si i, cucaah amah cu Pathian “Fater” tiah ti a si. (Kolose 1:15; Biathlam 3:14) Jesuh lawng hi amah Pathian theng nih a sermi Fapa a si. Minung in a rat hlanah Jesuh cu van le vawlei i thil dang vialte sernak ah Jehovah nih a “rianṭuantu bawi” in a rak hman. (Phungthlukbia 8:22-31; Kolose 1:16, 17) Pathian nih amah cu A biachimtu nganbik in a rak hman fawn. Cu ruang ahcun Jesuh cu “Bia” tiah an auhnak cu a si.—Johan 1:1-3; Biathlam 19:13.
2. Pathian nih A Fapa a nunnak kha Mari nau-inn chung i ṭhialnak in vawlei ah a run thlah. Cucaah Jesuh cu minung pa a ngei lo. Cu ruang ah cun sualnak asiloah tlinlonak kha a co ve lo. Pathian nih a sullam pathum caah Jesuh cu vawlei ah a run thlah: (1) Pathian kong biatak kha kanmah cawnpiak awk (Johan 18:37), (2) kanmah zohchunh awkah a tlingmi zumhfehnak kha ngeih awk (1 Piter 2:21), le (3) sualnak le thihnak in kanmah luatter awkah a nunnak kha thawinak i pek awkah a si. Zeicahdah mah cu a herh?—Matthai 20:28.
3. Pathian nawlbia ngaihlonak thawngin, hmasa bik mipa, Adam, nih Baibal nih “sualnak” a timi kha a rak tuah. Cucaah Pathian nih amah cu na thi lai a rak ti. (Genesis 3:17-19) Pathian rikhiahmi kha a rak tlinh ti lo caah amah cu mitling a si ti lo. Duhsah tein a tar i a thi. Adam nih a fale vialte sinah sualnak cu a roh dih hna. Cu ruang ahcun kanmah zong kan tar, kan zawt i, kan thih hi a si. Zeitindah minung cu khamh asi khawh lai?—Rom 3:23; 5:12.
4. Jesuh cu Adam bantuk inkhan a tlingmi minung a rak si. Sihmanhsehlaw Adam bantuk si lo in hneksak delnak ngan bik tang hmanhah Jesuh cu tlamtling tein Pathian nawl a rak ngai. Cucaah Adam sualnak caah pek awkah a tlingmi a minung nunnak kha thawinak ah a rak pek khawh. Cucu Baibal nih “tlanhnak man” tiah a timi cu a si. Cuticun Adam tefa vialte cu thihnak hmuh dingin hlawtnak chungin khan luatter khawh an si. Jesuh a zummi vialte cu an sualnak ngaihthiam khawh an si lai i, zungzal nunnak an hmuh lai.—1 Timote 2:5, 6; Johan 3:16; Rom 5:18, 19.
 |
| Jesuh a rianṭuannak chungah cawnpiaknak, khuaruahhar thiltinak le amah nunnak thawinak ah peknak zong aa tel |
5. Vawlei cung a rak um lioah Jesuh nih mizaw a rak damh hna, rawl ṭammi a rak dangh hna i, thlichia a rak daihter. Mithi hmanh a rak thawhter hna. Zeicahdah khuaruahharnak cu a rak tuah? (1) Harnak a ingmi kha a rak zangfah hna i, anmah kha bawmh a rak duh hna. (2) Khuaruahharnak a tuahmi nih amah cu Pathian Fapa a si ti a fianter. (3) Vawlei kha Siangpahrang in a uk tikah nawlngaimi minung pawl caah zeidah a tuah te lai ti kha an langhter.—Matthai 14:14; Marka 2:10-12; Johan 5:28, 29.
6. Jesuh cu a rak thi i Pathian nih thlarau pum in a thawhter ṭhan i, vancung ah a rak kir ṭhan. (1 Piter 3:18) Cu thokin cun Pathian nih Siangpahrang ah a ser cang. A ruah hlanah Jesuh nih sifah-harnak le ṭhatlonak vialte kha vawlei in a hloh dih hna lai.—Salm 37:9-11; Phungthlukbia 2:21, 22.
